iz Sp. Partinja 16
Pogreb bo v ponedeljek, 4. avgusta 2025, ob 12. uri na pokopališču pri Lenartu v Slov. goricah.
Žara bo položena v mrliško vežo uro pred pogrebom.
Zdaj veter raznaša besede njegove. Prisluhni natanko, da slišiš glasove…
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh v srcih še
vedno nam živi,
a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
rojena Zimič, iz Kočkega Vrha 7
Pogreb bo v soboto, 2. avgusta 2025, ob 10. uri na pokopališču pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Žara bo položena v mrliško vežo uro pred pogrebom.
Kjerkoli si zdaj – naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče!
Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala!
iz Selc, nazadnje varovanec Doma Sv. Lenarta
Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 4. avgusta 2025, ob 15. uri na pokopališču v Voličini.
Žara bo položena v mrliško vežo uro pred pogrebom.
Nikoli več te sonce ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjerkoli si, naj angel te čuva! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi.
gradbeni inženir, sodni izvedenec in cenilec
iz Slomškove ulice 10, Lenart
Od njega smo se poslovili v krogu družine in prijateljev na pokopališču pri Lenartu v Slov. goricah.
Težko je pozabiti človeka,
ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je naučiti se živeti
brez njega.
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
Bolečina da se skriti, pa tudi solze se da zatajiti, le tebe nam ne more nihče več vrniti.
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh v srcih še
vedno nam živi,
a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
po domače KOSOV PEPEK, iz Trnovske vasi 27, nazadnje stanujoč v Nemčiji
Pogreb bo v družinskem krogu na pokopališču v Trnovski vasi.
Maša zadušnica za pokojnega bo v torek, 29. julija 2025, ob 10. uri v cerkvi Sv. Bolfenka.
Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo v korist farne cerkve.
Težko je pozabiti človeka,
ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
Kako je prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Nisi odšel. Ostajaš v naših srcih, med najlepšimi spomini potuješ z nami. Ostajaš kot nemi krik, molk ki kriči, za nasmehom skrita solza.
Ko prebujalo se jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok. Zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino.
