Nikoli več te sonce ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjerkoli si, naj angel te čuva! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi.
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe več v njej ni. Prej je bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
iz Oseka, nazadnje je živel v Gruškovcu
Pogreb bo v soboto, 16. avgusta 2025, ob 11. uri na pokopališču pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Žara bo položena v mrliško vežo dve uri pred pogrebom.
Molitev za pokojnega bo v mrliški veži v petek ob 19. uri.
Svojci sveče hvaležno odklanjajo.
Težko je pozabiti človeka,
ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je naučiti se živeti
brez njega.
rojena ŠUEN, iz Ločkega Vrha 57
Pogreb bo v sredo, 13. avgusta 2025, ob 11. uri na pokopališču v Destrniku.
Pokojna bo pripeljana v mrliško vežo v torek ob 15. uri.
Molitev za pokojno bo v mrliški veži v torek ob 19. uri.
Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo v korist farne cerkve Sv. Urbana.
Ko je srca bolečina prevelika
se tudi solza posuši,
le duša nemo vpije,
zakaj več tebe ni?
iz Novincev 19
Pogreb bo v četrtek, 14. avgusta 2025, ob 9.30. uri na pokopališču pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
Žara bo položena v mrliško vežo uro pred pogrebom.
Molitev za pokojnega bo v mrliški veži v sredo ob 19. uri.
Zdaj veter raznaša besede njegove. Prisluhni natanko, da slišiš glasove…
rojena Kocmut, iz Levanjcev 30
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili v četrtek, 14. avgusta 2025, ob 12. uri na pokopališču pri Lenartu v Slov. goricah.
Žara bo položena v mrliško vežo uro pred pogrebom.
In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih,
kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo
veže, do src globin in do ljubezni tvoje moč ne seže.
rojena Zamuda, po domače Petričeva Angela
iz Vitomarcev 69
Pogrebna slovesnost se bo pričela z mašo zadušnico v cerkvi Sv. Andraža v sredo, 13. avgusta 2025, ob 15. uri.
Žara bo položena v farno cerkev dve uri pred pogrebom.
Molitev za pokojno bo v mrliški veži v torek ob 19. uri.
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
Čeprav si odšel, tvoj glas še zveni, tvoj smeh, tvoj pogled – v nas še živi. Počivaj v miru ljubljeni naš, v srcih ostajaš – tam si doma.
Kako je hiša strašno prazna,
odkar več tebe v njej ni,
prej bila tako prijazna,
zdaj otožna, tuja se
nam zdi.
Spomin…edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne uvene,
edini val, ki se ne razbije,
edina luč, ki ne ugasne.
Tri leta že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni več dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina in ostala je praznina, ki hudo boli, boli.
Ko nekoga izgubiš,
ko odnese s seboj del tebe,
šele takrat se zaveš, da ga
ljubiš bolj kot sebe.
