Spomin
Danes mineva leto dni, odkar se je ustavilo tvoje plemenito srce
Jože ROŠKAR
iz Zavrha 83
v naših srcih pa je postala velika bolečina.
Koliko lepih misli se utrne,
ko zvezda zaide.
Koliko spomina žari, ko življenje mine,
a v naših srcih ti živiš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat, stric, svak in boter.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji: žena Zinka, sin Drago z ženo Renato, vnukinja Anja in vnuk Žan z družinama
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo.