Spomin
Mineva leto bolečine in praznine, odkar si odšel dragi atek
Anton VOGRIN
iz Selc 34
Nisem še prebolela izgube mame in brata Silvota in usoda mi je vzela še tebe. Življenje pogosto nima odgovorov. Tudi, če jih vztrajno iščemo. Zakaj? Težko je razumeti, še težje sprejeti. Ostajajo le spomini, ter trud in delo pridnih rok, ki si jih ustvaril skupaj z nami. Neizmerno sem ti hvaležna za vse. Za vedno v mojem srcu.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v spomin.
Žalujoči: vsi njegovi
V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom.